Začetki kljunaste flavte segajo daleč v zgodovino. Z razvojem se je tehnično izpopolnila in uveljavila kot solistični in komorni instrument v obdobjih od srednjega veka do baroka. Ponovno se je »flavtica« uveljavila v novejšem času, kot inštrument za izvajanje stare in sodobne glasbe. Poznamo več vrst kljunastih flavt, najbolj primerna za začetnike pa je sopranska kljunasta flavta. Gre za lesen inštrument, ki je lahko izdelan iz različnih vrst lesa (hruškovega, oljke ali ebenovine). Pomembno vlogo ima predvsem pri vzgoji mladih glasbenikov. Na Glasbeni šoli Vodnikove domačije menimo, da je posebej primerna za tiste najmlajše (od 6. Leta dalje), ki se z glasbo šele spoznavajo, saj tehnika igranja v osnovi ni zahtevna in jo je lahko osvojiti.
